Kakor znano, nam daje topinambur zelenje in gomolje. Zelenje žanjemo v začetku julija, in sicer kakih 50 cm od tal. To lahko storimo brez škode za gomolje, seveda, če ne ovira pozneje suša razvoja zalistnikov, ki se sicer bohotno razrastejo. Ti zbirajo zalogo za gomolje, se prično izdatno razvijati šele v drugi polovici septembra ter traja razvoj do prvih lažjih slan. Sedaj se pač sme porezati zelenje kar pri zemlji. Poletno zelenje krmimo sveže ali pa listje posušimo na močnem soncu in zmanemo v drobir. Polagamo ga perutnini tako, da ga namesto otrobov mešamo med mehko krmo. Ima skoraj vrednost drobirja iz kopriv ali detelje. Štore pojedo kunci ali koze sveže ali pa tudi posušene. Jesensko zelenje težavneje porabimo s pridom, če ni prostora za sušenje. Listje pač skušamo pokrmiti čimprej, palice pa že postavimo kje pod streho, da se suše ter jih potem zrezane pokladamo kuncem in kozam čez noč. Kdor ima večjo množino listja, ga lahko kisa. Ako je še precej zeleno, bo rešil tako še mnogo beljakovin.
Gomolje izkoriščamo od novembra do sv. Jurija koder je le zemlja kopna. Pokladamo najbolje presno. Kokoši, kunci in koze žro gomolje prav tako slastno, kot žro na primer sadje. Ker smemo dati te krme na dan za dobro tretjino celokupne krme, lahko pokladamo tudi kuhano med kako suho, pusto krmo (rezancih) katero napravi ta dodatek voljno in okusno. Nakopljemo seveda le toliko gomoljev, kolikor jih rabimo za nekaj dni. Gomolje hranimo razprostrto v enem sloju, ker prično sicer gniti, kar je znaten nedostatek te rastline.
Za človeško hrano pripravljamo topinambur na tržaški način tako kot zeleno. Očistimo gomolje nežne kožice, bodisi da jo odrgnemo ali obrežemo. Zrežemo jih kot krompir, če ga kuhamo v kosih. Pristavimo ga v kozici, v katero nalijemo za dva prsta vode, po okusu in zmogljivosti olja ali masti, po vrhu potrosimo malo česna in peteršilja in nekaj drobtinic. Gomolje polagoma dušimo, da kosci deloma razpadejo v omako. Po okusu malo okisamo z limonovim sokom ali pa dodamo paradižnikove mezge. Ker je jed pikantna, jo uživamo kot dodatek krompirju v oblicah, polenti, cmokom ali kruhu. Sicer pa lahko pripravljamo gomolje tudi na način kot krompir pečeno ali praženo, toda vsaj v tržaški kuhinji se to ni udomačilo in bo prvi reccept najbolj prikladen.
Gomolje lahko hranimo tudi v zasipnici Francozi delajo tako, da populijo grme in jih, ne da bi gomolje obrali, polože v plitek jarek, ki ga zasujejo z zemljo. Na ta način gomolj ne gnije in je tudi pozimi pri roki. Ako je zasipnica v zavetni legi in če je še zemlja pokrita s slamo. Da dobimo močne rastline in dober pridelek, posadimo lepe gomolje na istem mestu v vrste kot krompir in se ne zanašamo na samosevce, ki jih lahko julija pohabimo za zeleno krmo. Kolobar se najbolje z deteljo ali umetnim travnikom.
Jutro, 30. marec 1943
Komentarji
Objavite komentar