Skrivnostni obraz(i) peči, ki stoji povsem na štajersko-kranjski deželni meji, le malo pod tolstim in tudi delno skalnim vrhom Loma, se počasi razkriva(jo).
Najprej smo opazovali vrhnjo glavo sedaj pa se je v sencah popoldneva odkrila še precej večja velikanova glava ...
Nedvomno ljudje niso zaman govorili o velikanih, ki so nekoč prebivali tod. Lojze Zupanc je zapisal (Palček v čedri) eno izmed številnih legend, ki so nekdaj živo krožile med tukajnšnjimi ljudmi. Morda pa je bilo teh velikanov več, ali pa je drugi velikan na drugi strani kje v skalah Sovinjskega vrha ...
Dva velikana
V starih časih sta v Zadrečki dolini živela dva velikana. Prvi je bival na vrhu Menine planine, drugi pa na vrhu Rogatca. Bila sta prijatelja, dokler je bilo v tamošnjih hostah za oba hrane na pretek. Lovila sta divjad, si jo pekla na ražnju in se mastila s pečenko.
Nekega dne pa sta se dogovorila, da si bosta vsak na svojem vrhu postavila velik grad. In res sta pričela znašati na kup skalovje. Ker pa sta imela eno samo kladivo za tesanje skalin, sta si ga izposojevala tako, da je velikan z Rogatca kar po zraku vrgel velikansko kladivo na vrh Menine planine, kadar ga je velikan z Menine potreboval. Kadar pa je velikan z Rogatca rabil kladivo, je zarjovel in velikan z Menine mu ga je zalučal preko doline, da je kar zažvižgalo po zraku.
Tako sta velikana lomila pečine, jih klesala in obdelovala ter zidala vsak svoj grad. A preden sta bila oba gradova na obeh planinah dograjena, sta se velikana sprla zaradi lova na divjačino, ki jo je na Rogatcu pričelo zmanjkovati, zato je rogaški velikan kradoma lovil po hostah Menine planine. Ko ga je velikan z Menine zasačil v svojih hostah, ga je nagnal. Potlej sta se kregala in zmerjala, da je kar grmelo po Zadrečki dolini. Nazadnje sta tako zbesnela, da sta pričela rušiti vsak svoj grad in se obmetavati s pečinami. Skaline pa so bile pretežke tudi za njiju, če-tudi sta bila velikana, zato nobena ni dosegla nasprotnega vrha; padale so v dolino med Rogatcem in Menino planino, da je tamkaj zrasla nova gora, ki se danes imenuje - Lepenatka.
Nekega dne pa sta se dogovorila, da si bosta vsak na svojem vrhu postavila velik grad. In res sta pričela znašati na kup skalovje. Ker pa sta imela eno samo kladivo za tesanje skalin, sta si ga izposojevala tako, da je velikan z Rogatca kar po zraku vrgel velikansko kladivo na vrh Menine planine, kadar ga je velikan z Menine potreboval. Kadar pa je velikan z Rogatca rabil kladivo, je zarjovel in velikan z Menine mu ga je zalučal preko doline, da je kar zažvižgalo po zraku.
Tako sta velikana lomila pečine, jih klesala in obdelovala ter zidala vsak svoj grad. A preden sta bila oba gradova na obeh planinah dograjena, sta se velikana sprla zaradi lova na divjačino, ki jo je na Rogatcu pričelo zmanjkovati, zato je rogaški velikan kradoma lovil po hostah Menine planine. Ko ga je velikan z Menine zasačil v svojih hostah, ga je nagnal. Potlej sta se kregala in zmerjala, da je kar grmelo po Zadrečki dolini. Nazadnje sta tako zbesnela, da sta pričela rušiti vsak svoj grad in se obmetavati s pečinami. Skaline pa so bile pretežke tudi za njiju, če-tudi sta bila velikana, zato nobena ni dosegla nasprotnega vrha; padale so v dolino med Rogatcem in Menino planino, da je tamkaj zrasla nova gora, ki se danes imenuje - Lepenatka.
Komentarji
Objavite komentar