Kako je zdaj z luško cesto?

Stahovica, sredi septembra 1937

Kakor je vsem še dobro v spominu, so lansko jesen pričeli na Črnivcu graditi luško cesto. Občinstvo in vsa naša javnost, ki je že celo desetletje spremljala z zanimanjem boj za to važno cesto čez Kamniške planine, je sprejela to vest z velikim zadoščenjem na znanje, saj je bilo s tem kronano dolgoletno stremljenje in prizadevanje cele generacije. Cesto so začeli graditi pri zadnji serpentini na Črnivcu, kakor je predvideval načrt iz leta 1928. Po nekaj tednih gradnje pa se je ob nastopu zime delo ustavilo in se spomladi ni več nadaljevalo. Zmanjkalo je že kredita, ki je bil določen v ta namen s strani cestnega odbora in banske uprave, poleg tega pa se je videlo, da del štajerske še vedno na tihem ni zadovoljna z gradnjo luške ceste. Zaradi neprikladnega terena je zima napravila precej škode na pričetih delih, tako da so.se nasipi pričeli odirati. To je dalo tudi povod, da so malo natančneje proučili geološko sestavo tal, ki je v tem delu trase precej neugodna za trajno trdnost cestnega temelja. Nič manj ko 26 studencev in potokov namaka zemljo, tako da bi bilo povsod treba graditi močne propuste in jarke za vodo, ki tudi v poletni vročini redko usahne. Ker so se pri teh pomislekih nekateri spet pričeli ogrevati za prvotno traso, ki gre od Žage (v višini okrog 600 metrov) na 1016 m visoki Volovljek, so bili takoj dani v delo podrobni načrti za to traso. S tem je seveda padel v vodo dosedanji načrt z začetkom pri zadnji črnivski serpentini, po vodi pa je splavalo tudi tistih 70.000 din, kolikor so stala dela v lanski jeseni. Ker je ta denar šel izključno samo za dnevnice revnim delavcem tistega dela Črne doline, se seveda ne more reči, da je bil denar vržen proč, čeprav z njim ni bilo ustvarjenega nič trajnega. Torej zdaj so v delu načrti za prvotno določeno traso in prebivalstvo Črne doline upa, da izdelava načrtov ne bo ovira, da bi se delo zavlačevalo. Trasa od Žage do Volovljeka pa zdaj izgleda boljša tudi iz tega vidika, ker bi že samo cesto po tej strani do Volovljeka več koristila prebivalstvu kakor od vrha Črnivca. Zato bo treba ta del ceste zgraditi tudi v slučaju, če bi na štajerski strani ne našli odziva za drugi del ceste. 

Kam pa zdaj s postavko 100.000 din, ki jo je kamniški sreski cestni odbor postavil v letošnji proračun za gradnjo luške ceste? Cestni odbor je že vzel v pretres to vprašanje in ga rešil na najprimernejši način. Sklenil je namreč s tem kreditom odstraniti najnevarnejšo cestno oviro v Črni dolini — takozvano Pirčevo rido. To je izredno strm in dvakrat zavit ovinek 2 km daleč od znanega rudnika kaolina. Zaradi izredno kratke in obenem strme serpentine je bilo tu že več nesreč, zato je izboljšanje te serpentine tudi spadalo v program gradnje luške ceste. Tako bodo zdaj najprej izločili na že obstoječi prometni cesti nevarno oviro, s čimer bo tudi denar šel za namen, za katerega je bil določen. Pirčevo rido bodo izravnali na ta način, da bodo cestni temelj pomaknili nekoliko niže, tako da bo novi del ceste združen s sedanjo cesto v prav blagem vzponu in z velikim lokom, ki ne bo predstavljal nobene ovire več. Ker so načrti po soglasnem sklepu cestnega odbora že v delu, bodo tudi z deli pričeli v najkrajšem času. 

Jutro, 19. september 1937