Tako kot živali si tudi človek ustvari ali pa podeduje določen teritorij. Za to ozemlje je treba skrbeti in ga včasih tudi (u)braniti, tudi pred neodgovornimi novinarji.
Če se tokrat ustavim pri skrbi, sem v že pozni jeseni, kot po navadi, čistil listje. To početje je tudi sproščujoče. Ni ti treba na rekreacijo, malo povečano kroženje krvi je zagotovljeno. Listje na koncu očistim tudi za cesto, saj tako po Srečkovih besedah izboljšam varnost. Ko sem tako grabil in v malo večjo samokolnico nalagal listje, se je spodaj v križišču pojavil večji črn avtobus, ki je začel z manevrom zavijanja. To početje zlahka imenujemo manever, ker v tem, povsem neprimernem križišču početje traja nekaj časa. V prvo ne gre. Treba je popraviti. Pri tem zadnji del avtobusa hrupno zadane v asfaltno površino. Če ima voznik srečo, ne nasede. V tem primeru je voznik trikrat ponovil in potem le speljal. Potniki in voznik so si samo za sekundo oddahnili. Potem so se ustavili "pr znamnu", kjer sem jih opazoval in slikal. Šofer je ustavil, odprl okence in turistični vodnik je poskusil z angleščino pridobiti informacijo. Povedal sem jim, da se podajajo v nevarno območje in voznik je takoj ugasnil avtobus. Izstopilo je nekaj potnikov iz Riminija, ki so v "te rovte", kot so med avgustovskimi poplavami te kraje poimenovali dežurni inšpektorji policisti, vstopili prepričani, da gre za urejeno turistično cesto z zgledno urejeno infrastrukturo. To ne-dejstvo so jim natvezili ob klicu na družbo Velika planina, kamor so se pred izletom obrnili za informacije. 50 evrov je pa le pol stotaka, za parkirnino, pa morda bo še kaj v lokalih ...
S sogovornico sva v neki mešanici anglo-italo jezika prišla do tega, da so štirje potniki odšli peš pogledat, kaj se dogaja v Plazu 400 m naprej in kako se neprestano nasproti vozijo težki tovornjaki. Voznik jih je prosil, naj poslikajo ... Ni bilo treba dolgo čakati na povratek, samokolnica še ni bila polna listja, ko so pritekli Italiani in mi vpili: "Grazie, mille grazie!"
To smo torej le uredili. Predlagal in pokazal se jim nadomestno lokacijo - Kranjsko reber. Vozniku sem razložil, kako naj preprosto obrne, se vrne nazaj do Kališke ride, kjer bo najlažje obrnil in zapeljal na začetek Podloma, kjer bo na prelazu Črnivec zlahka in brezplačno parkiral. Pohod do hriba in nazaj bodo imeli lep, v gostilni, ki je že dolgo znana popotnikom, pa se bodo lahko okrepčali. Še pomahali smo si in obrnili hrbte vsak v svojo stran.
Vse dobro se lahko naredi le tako, da ne rinemo po nepotrebnem predaleč. Zakaj so pa lahko turistični delavci in inkasanti tako neodgovorni, pa je jasno. Pohlep po denarju, podkrepljen z nesmiselno občinsko strategijo je lahko zelo nevaren. O tem, kako se brani narava, pa kdaj drugič.
Komentarji
Objavite komentar